Legenda ikon na mapi

predmeti-icon-legend
Predmeti
arhivsko-gradivo-icon-legend
Arhivsko gradivo
nepremicna-dediscina-icon-legend
Nepremična kulturna dediščina
nesnovna-dediscina-icon-legend
Nesnovna kulturna dediščina
osebnosti-icon-legend
Osebnosti
avdio-vizualno-gradivo-icon-legend
Avdio-vizualno gradivo

Naključni izbor iz predmetov

30. aprila, 2020

Cerkev Marijinega oznanjenja na Dolnjem Seniku

Cerkev na Dolnjem Seniku je leta 1815 dal sezidati Alajos Batthyány, leta 1816 pa jo je blagoslovil škof Lipót Somogy. Župnijo je leta 1821 ustanovila vdova Alajosa Batthyánya, grofica Terézia Szapáry. Nad vrati na pročelju cerkve stoji latinski napis: »IN HOC LOCO GLORIETVR VIRGO ET DEIPARA MARIA« (Na tem mestu hvaljena bodi devica Marija, mati…
19. februarja, 2020

Naglavno pokrivalo – zavijača iz Rábagyarmata

Črna zavijača iz kašmirske tkanine s češnjevimi vzorci. Cvetlični vzorec je na sredini. S tem spodnjim delom naglavnega pokrivala so stisnili svitek las. Zavijača je bila kos oblačila, naglavno pokrivalo, ki je predstavljalo poročeno žensko. Bogatejše okrašene kose so lahko nosile samo mlade ženske. Čez zavijačo so lahko nosili tudi ruto.
15. maja, 2020

Predmeti iz grobov sovjetskih vojakov

Spomladi leta 1945 so se čez Prekmurje pomikale 4 divizije Rdeče armade. Prve enote so prišle v Prekmurje 1. aprila, 3. aprila so skupaj z borci Prekmurske čete osvobodili Mursko Soboto in vzpostavili vojaško upravo. 4. aprila so osvobodili Lendavo. V bojih z Nemci ob Muri in Kučnici je padlo 521 vojakov Rdeče armade. Iz…
19. februarja, 2020

Dolga piščal iz kraja Ostffyasszonyfa

Dolga piščal s petimi luknjicami. Spodnji del je osmerokoten. Telo inštrumenta je umetniško okrašeno. Najprej so izrezali vzorec, nato vdolbine napolnili z voskom rdeče, zelene, črne, rjave in modre barve. Okrasni elementi: moški v volnenem pastirskem plašču, moški in mladoporočena ženska, ovca, ptica, stilizirano cvetje in geometrijski vzorci. Je tipičen ljudski instrument pastirjev južnega Podonavja.…

Naključni izbor iz arhivskega gradiva

11. februarja, 2020

Načrt nove ljudske šole v Gerlincih

Državno ljudsko šolo so v Gerlincih odprli 1. septembra 1899. Pred tem so otroci iz Gerlincev obiskovali šolo v Fikšincih, v Pertoči, na Cankovi in v Klöchu (Avstrija). Prva šola ni imela svojega poslopja, ampak je gostovala v privatnih hišah. Novo šolsko zgradbo so začeli načrtovati že leta 1907, uradno pa so jo odprli 1. septembra 1910. Nova šola je bila prav tako enooddelčna, imela je dve učilnici v pritličju, dve učiteljski stanovanji v nadstropju ter klet. V 60. letih 20. st. je šola postala podružnica Osnovne šole Cankova. Leta 1971 so podružnico v Gerlincih zaprli, vse otroke pa prešolali na Osnovno šolo Cankova. Danes je zgradba nekdanje šole v privatni lasti.
19. februarja, 2020

Zasnova spominskega parka kraljice Elizabete

Po smrti kraljice Elizabete se je kult Elizabete na Madžarskem najbolj razvil. Kmetijski minister Ignác Darányi je 19. novembra 1898 spodbudil zasaditev "Spominskih dreves kraljice Elizabete": "Elizabeta je bila občudovalka lepot narave, njen spomin morajo razglasiti milijoni dreves." Vasica Nádasd je zasadila 6 hrastov, princ Ödön Batthyány-Strattmann je na obrobju vasi ustvaril tudi dva nasada: poleg gozda Malomló in v gozdu Almásd. Od slednjih so ostali le še kamni drobci, vidni na fotografijah.
24. februarja, 2020

Raziskava o finančnem in osebnem stanju Rimskokatoliške ljudske šole v Pornóapátiju

Šolski nadzornik Železne županije je leta 1942 odredil splošno oceno, v skladu s katero so morali vodje nižješolskih ustanov sporočiti število zaposlenih in učencev, podatke o njihovi verski pripadnosti, maternem jeziku itd., pravno in tehnično stanje poslopja ter ukrepe, za katere so menili, da so nujno potrebni. Na podlagi tega je nato državni organ načrtoval financiranje. Poročilo daje slikovito podobo o stanju šole v tistem obdobju.
11. februarja, 2020

Fotografija zadnjega dela stare gotske cerkve pri sv. Juriju

Dne 10. aprila 1925 so podrli ladjo stare gotske cerkve pri sv. Juriju, ohranili pa so prezbiterij in zvonik. Načrte za novo cerkev je naredil avstrijski arhitekt Hans Pascher. Novo cerkev sv. Jurija je 15. septembra 1929 blagoslovil takratni mariborski škof dr. Andrej Karlin. Na fotografiji so moški, v sredini v ospredju je duhovnik. V prvi vrsti klečijo otroci. Skupina je fotografirana pred staro cerkvijo. Na zadnji strani fotografije je letnica 1925 in zapis »zadnji del stare cerkve pri Sv. Juriju v Prekmurju«.

Naključni izbor iz nepremične kulturne dediščine

21. februarja, 2020

Sinagoga Lendava

Leta 1866 so začeli z gradnjo sinagoge, ki stoji še danes in je poleg mariborske edina v Sloveniji. Preprosto enonadstropno monolitno zgradbo na skoraj kvadratni osnovi pokriva štirikapnica, fasado členijo le pilastri in konkavni venec pod streho. V njej je na ogled tudi stalna spominska razstava o lendavskih in pomurskih Judih ter stalna razstava Ognjeni…
21. februarja, 2020

Katoliška cerkev v Őriszentpéteru

Cerkev je bila zgrajena v 13. stoletju in je najstarejša zgradba v mestu. Služila je kot trdnjava v srednjem veku, v 16. stoletju je bila obdana z jarkom, ki obstaja še danes. Nekaj časa je pripadala reformatorski (kalvinski) cerkvi, od leta 1730 pa je katoliška. Notranje stene so okrašene s svetopisemskimi citati. Sliko svetega Petra…
21. februarja, 2020

Spominska hiša Sándor Weöres – Amy Károlyi

Pesnik Sándor Weöres je otroštvo preživel v hiši. V letu njegove smrti (1989) so v stavbi odprli spominsko sobo. Od leta 2006 imajo razstavo v vseh sobah. Razstava prikazuje tudi življenje njegove soproge, pesnice Károlyi Amy. Razstavljeno je pohištvo, knjige, fotografije in rokopisi iz dediščine zakoncev. V parku poleg stavbe stoji doprsni kip Sándorja Weöresa…
18. avgusta, 2020

Reformatorski (kalvinski) zvonik v Pankaszu

V zvonike so nameščali zvonove, služili so tudi pri zaščiti zvonarjev. kalvinski zvonik v Pankaszu stoji na najvišji točki vzhodnega dela vasi. Zgrajen je bil leta 1755. Letnica izdelave zvonika s štirimi stebri je navedena na vzhodnem delu podpornega stebra na jugovzhodni strani. Zvon so stalili med prvo svetovno vojno. Do leta 1920 je bil…

Naključni izbor iz nesnovne kulturne dediščine

20. februarja, 2020

Trojna knjiga iz Csörötneka

Monografija avtorja Lajosa Kuntárja o rojstnem kraju je sestavljena iz teh delov. »Prva knjiga« vsebuje avtorjeve publicistične zapise. »Druga knjiga« je dolga skoraj 150 strani. S sklicevanjem na arhivske vire opisuje zgodovino naselja od srednjega veka do konca 20. stoletja. Piše o socialnih in ekonomskih razmerah, izobraževanju in predvsem o življenjskem slogu prebivalcev. Kuntár je…
10. februarja, 2020

Büjraštvo

Ko je Mura poplavljala bregove, odnašala mline in brode ter ob naraslih vodah iskala nove poti, ki so poplavljale obdelovalno zemljo, hiše in ljudi, je bilo potrebno büjranje – z utrjevanjem, zajezitvijo struge oziroma bregov reke so preprečili, da bi se razlivala izven svoje struge. Po reki so se büjraši prevažali s šejfi (13 m…
20. februarja, 2020

Pripovedka iz kraja Ostffyasszonyfa

Pripovedka Ostffy Miklós a kaszaházban/ Miklós Ostffy v hiši kos govori o lokalnem posestniku, ki je med protireformacijo vztrajal pri svoji protestantski veri. Avstrijske cesarjeve čete so uničile tudi Ostffyjev grad, on je pobegnil, a so ga ujeli. Po legendi so ga zaprli v hišo na Dunaju, kjer so kosilnice razrezovale ujetnike. Ostffy je ostal…
20. februarja, 2020

Izvir Muszla v Őriszentpétru

Po ljudskem izročilu je stal pri izviru Muszla razbojniški grad. Okoli hriba je vseokoli tekla voda. Pravijo, da so našli zlati zaklad, sedmerokrak svečnik.

Naključni izbor osebnosti

10. februarja, 2020

Zala György

György Zala se je rodil kot György Mayer 16. aprila 1858 v Dolnji Lendavi v rimskokatoliški družini. Po maturi se je vpisal na tehniško fakulteto, nato pa v šolo risanja. Želel je poslati slikar, a ga je Adolf Huszár premamil in ga popeljal v svet kiparstva. Leta 1879 so ga sprejeli na dunajsko akademijo, od…
30. aprila, 2020

Žrtve sojenja v kraju Farkasfa

Sojenje v kraju Farkasfa je bil najbolj krvav dogodek v pravosodju komunističnega režima na Madžarskem. Leta 1953 je bilo pred sodišče postavljenih 70 ljudi zaradi obtožb vohunjenja za Jugoslavijo in zarote. Deset ljudi je bilo obsojenih na smrt ali so umrli zaradi posledic sojenja: Józsefné Bekes, József Bekes, Péter Wrangel, Ferenc Sipos, Ernő Szabó, János…
18. avgusta, 2020

Jožef Košič

Šolal se je v Kőszegu in Sombotelu, za duhovnika je bil posvečen leta 1811. Kot župnik je med leti 1816 in 1829 služboval na Dolnjem Seniku, od leta 1829 do svoje smrti pa na Gornjem Seniku. Njegova monografija vsebuje veliko etnografskih informacij o Slovencih, ki živijo med Muro in Rabo. Napisal je preglednico madžarske in…
15. maja, 2020

Jožef Klekl st.

Po končanem bogoslovju v Sombotelu leta 1897 in novi maši na Tišini je bil kaplan v več župnijah in župnik v Pečarovcih. Leta 1910 se je upokojil in preselil v Črenšovce. Takrat se je začelo njegovo plodno delo politika, urednika in pisca. Bil je mnenjski voditelj katoliških Slovencev v Prekmurju, aktivno vključen v prevratne dogodke…

Naključni izbor avdio-vizualnega gradiva

11. februarja, 2020

Uspavanka iz Szalafőja

Ko so zibali dojenčka v lesenem koritu ali zibelki, so mu peli to uspavanko. Pesem je sestavljena iz različice treh besed (Heje baba, bijja). Uspavanko je zbral Antal Békefi leta 1972.