Osebnosti


Klekl, Jožef

duhovnik, politik, urednik, nabožni pisatelj

Po končanem bogoslovju v Sombotelu leta 1897 in novi maši na Tišini je bil kaplan v več župnijah in župnik v Pečarovcih. Leta 1910 se je upokojil in preselil v Črenšovce. Takrat se je začelo njegovo plodno delo politika, urednika in pisca. Bil je mnenjski voditelj katoliških Slovencev v Prekmurju, aktivno vključen v prevratne dogodke 1918-19 in devet let državni poslanec. Urejal in izdajal je prve slovenske časopise v Prekmurju: Marijin list, Novine in Kalendarij Srca Jezušovoga, deloval je kot duhovnik in sodeloval pri raznih socialnih projektih. Umrl je leta 1948 v Murski Soboti, kjer je tudi pokopan.
Fotografija: Jožef Klekl z očetom in materjo.

Informacije o digitalizatu

Krajevno geslo
Krajna
Drugo poimenovanje kraja
Véghely
Kraj in datum rojstva
Krajna, 13. 10. 1874
Kraj in datum smrti
Murska Sobota, 30.5 1948
Biografija
Jožef Klekl je bil rojen v družino osmih otrok. Po končani osnovni šoli na Cankovi je končal nižjo gimnazijo v Köszegu, višjo gimnazijo in bogoslovje pa v Sombotelu. V duhovnika je bil posvečen leta 1897 na Tišini, kjer je bil kaplan do 1902. Kaplansko službo je opravljal še v nekaj župnijah, nato pa je je bil duhovnik v Pečarovcih (1905-1910). Tam se je zaradi bolezni upokojil in se preselil v Črenšovce kjer je aktivo deloval na različnih področjih. V Črenšovcih so izhajali prvi prekmurski slovenski časopisi, ki jih je urejal: mesečnik Marijin list (1904-1941) s prilogo za otroke Marijin ograček (1932-1940), tednik Novine (1913-1941) in Kalendarij Srca Jezušovoga (1903-1941). V prevratnih letih 1918-1919 je aktivno deloval za priključitev Prekmurja h kraljevini SHS, med 1920 in 1929 je bil večkrat izvoljen za državnega poslanca Slovenske ljudske stranke, nato pa tudi za banskega svetnika. Bil najpomembnejši prekmurski politik obdobja med obema svetovnima vojnama. Ustanovil je agrarno zadrugo, hranilnico ter sodeloval pri agrarni reformi, obenem pa je ves čas tudi deloval kot duhovnik na karitativnem in socialnem področju, pridigal, spovedoval in vodil tretji red. V času madžarske zasedbe Prekmurja je bil prisilno premeščen na Madžarsko. Umrl je 1948 v Murski Soboti kjer je tudi pokopan. Od 1994 stoji pred Kleklovim domom v Črenšovcih njegov doprsni spomenik, Kleklov portret pa je tudi na spominskem obeležju v Beltincih postavljenem 2019.
Literatura
Škulj, E. (ur.), 1995. Kleklov simpozij v Rimu. Celje: Mohorjeva družba.

Smej, J., 1996. Velikan s Krajne: Jože Klekl st. 1874-1948: ob stoletnici nove maše. Maribor: Oznanjenje.

Zver, S., 2001. Jožef Klekl, prekmurski Čedermac.Koper: Ognjišče.

Štumpf, P., 2006. Jožef Klekl st. (1874-1948) kot publicist v prizadevanju za ohranitev katoliške vere v Slovenski krajini (Prekmurju). Ljubljana: Salve.

Smej, J., 2008. Spominčice z duhovniških grobov. Murska Sobota: Stolna župnija sv. Nikolaja.

Zver, S., 2019. Tebi, Slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom: slovenstvo Jožefa Klekla st. (1874 - 1948) v medvojnih dokumentih (1941 - 1945) v luči predvojnih dogodkov. Maribor: Ognjišče, Slomškova založba.
Spletna stran
www.pomurci.si; www.pomurskimuzej.si/izobrazevanje/gradiva-pomurja/bibliografije/osebne-bibliografije/klekl
Ime datoteke
PMMS_063_E_0001. jpg
Ločljivost
300 x 300 dpi
Omejitve rabe
Ob uporabi gradiva je obvezna navedba vira (www.documenta-pannonica.si) in ustanove ali posameznika, ki hrani izvirnik.
Datum dokumentacije
2020-04-21
Dokumentalist
Metka Fujs

Foto galerija


Ob uporabi gradiva je obvezna navedba vira (www.documenta-pannonica.si) in ustanove ali posameznika, ki hrani izvirnik.
Skip to content